Pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta

Investitor zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta vloži na predpisanem obrazcu, ki ga dobi na upravni enoti. Zahtevi je treba priložiti:

  • prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško-katastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč;
  • značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena;
  • soglasja pristojnih soglasodajalcev;
  • dokazilo o pravici graditi.

Za dokazilo o pravici graditi se štejejo:

  • izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini;
  • notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini;
  • pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini;
  • druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini.

Vlogi za izdajo soglasja pri pristojnem soglasodajalcu je treba priložiti prikaz lege objekta na zemljišču in značilne prereze kot pri zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Prikaze lahko izdela investitor sam.

V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je stranka samo investitor.

Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, če ugotovi, da:

  • so izpolnjeni pogoji glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov;
  • je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom;
  • da so pridobljena vsa predpisana soglasja in
  • da ima investitor pravico graditi.

Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Zoper odločbo o gradbenem dovoljenju je dovoljena pritožba v osmih dneh po njeni vročitvi na ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta neha veljati, če investitor ne začne graditi v enem letu od njegove pravnomočnosti.

Gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega začasnega objekta, preneha veljati z dnem, določenim v tem dovoljenju.

Roka veljavnosti gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti oziroma ni mogoče podaljšati časa njegove veljavnosti.

Gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti.

Vir: Zakon o graditvi objektov ZGO-1B in ZGO-1D

Delitev objektov glede na zahtevnost 2.del

NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI

nezahtevni in enostavni objekti

V nadaljevanju poglejmo nekaj najbolj tipičnih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki naj bi zanimali povprečnega lastnika enodružinske hiše.

Garaža, drvarnica, pokrita skladišča, nadstrešek za avto, zimski vrt in podobni objekti majhnih dimenzij v pritlični, enoetažni izvedbi spadajo med nezahtevne objekte, če imajo površino do vključno 50 m2. Če so manjši, s površino do vključno 20 m2, spadajo med enostavne objekte. Sem spadajo še razne ute, vetrolovi, letna kuhinja in podobni objekti.

Ograja spada med nezahtevne objekte, če je višja od 2 m in nižja od 3 m. Lastniki enodružinskih hiš ponavadi obdajo vrt z ograjo, ki je nižja od 2 m in za tako ograjo ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Med ograje ne spadata, na primer, živa meja in lesen plot, ki ne spadata med grajene objekte.

Škarpa kot konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje zdrs zemljine, spada med nezahtevne objekte, če je njegova višina do 1,5 m. Zanj potrebujemo gradbeno dovoljenje po poenostavljenem postopku. Če je njegova višina do 0,5 m, spada med enostavne objekte in zanj gradbenega dovoljenja ne potrebujemo. Če je škarpa višja od 1,5 m, spada med manj zahtevne objekte in zanj potrebujemo gradbeno dovoljenje z ustreznimi projekti, podobno kot za hišo. Posebno pomemben je statični izračun in izračun debeline zidu z načrtom armature, da zid zdrži pritisk zemljine za sabo.

Rezervoar za vodo, samostoječ ali vkopan, z ustreznimi priključki, spada med med enostavne objekte, če je njegova prostornina do 100 m3. Sem v glavnem spadajo rezervoarji za deževnico ali za pitno vodo, kjer ni vodovoda.

Mala komunalna čistilna naprava spada med nezahtevne objekte, če je njena zmogljivost od 50 PE (populacijskih enot) do vključno 200 PE, sicer pa med enostavne objekte, če je njena zmogljivost do vključno 50 PE. Ker imajo male komunalne čistilne naprave za enodružinske hiše manjše zmogljivosti, od 5 do 10 PE, spadajo med enostavne objekte in zanje ne potrebujemo gradbenega dovoljenja.

Nepretočna greznica kot vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo je lahko nezahteven objekt, če je njena prostornina od 30 m3 do vključno 50 m3, ali pa enostaven objekt, če je njena prostornina do vključno 30 m3.

Bazen na vrtu spada med enostavne objekte, če je njegova prostornina do vključno 60 m3. Če upoštevamo globino 1,5 m, ima lahko površino do vključno 40 m2, na primer 4 x 10 m, kar je že dokaj soliden družinski bazen. Zanj ne potrebujete gradbenega dovoljenja.

Tlakovanje dvorišča in ureditev parkirišča na dvorišču spadata med vzdrževalna dela in zanju ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Če pa gradimo samostojno parkirišče, takšno parkirišče spada med nezahtevne objekte, če ima površino do vključno 200 m2. Priključek z dvorišča na cesto spada med enostavne objekte.

Za tiste, ki živijo ob vodi, je zanimivo, da pomol s površino do vključno 20 m2 spada med enostavne objekte in zanj ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Vendar je obalni pas pogosto zavarovan in v tem primeru za postavitev pomola potrebujemo ustrezno soglasje.

Vodnjak, globji od 30 m spada med nezahtevne objekte, do 30 m pa med enostavne.

Objekti za rejo živali s površino do vključno 100 m2 in ribogojnice do prostornine vključno 2.000 m3 spadajo med nezahtevne objekte (na primer hlev, svinjak, staja, kobilarna, čebelnjak ipd.).

Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju (na primer kozolec, pastirski stan, kmečka lopa, silos, kašča, grajen rastlinjak, zbiralnik gnojevke, vinska klet ipd.). Spadajo med enostavne objekte, če imajo kot stavbe površino do 40 m2, in med nezahtevne, če imajo površino do vključno 150 m2 in so visoke do vključno 6 m. Isto velja za dvojne kozolce, toplarje. Silosi spadajo med enostavne objekte, če so visoki do 5 m, z višino od 5 do 10 m pa med nezahtevne. Zbiralniki gnojevke spadajo med nezahtevne objekte do prostornine vključno 1.000 m3.

Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost s površino do vključno 80 m2 spadajo med nezahtevne objekte. Sem spadajo, na primer, zidanice, sušilnice, oljarne, mlini ipd.

ZAKLJUČNA BESEDA

V tem in prejšnjem članku smo na hitro pregledali razvrstitev nekaterih tipičnih objektov. Za več podatkov si lahko ogledate spletne strani Uradnega lista RS ali obiščete spletne strani po objavljenih povezavah. Vsekakor je v dilemi odločilna presoja upravne enote, oddelka za okolje in prostor, ki tudi izdaja gradbena dovoljenja. Gradbenega dovoljenja po poenostavljenem postopku ni težko pridobiti, potrebujete pa ga za vse nezahtevne objekte.

Še enkrat je treba opozoriti, da noben enostaven ali nezahteven objekt ni namenjen prebivanju. To sicer ne pomeni, da, na primer, zidanice ne morete uporabljati za začasno bivanje, vendar v tem primeru spada med manj zahtevne objekte in gradbeno dovoljenje zanjo poteka po istem postopku kot za stanovanjsko hišo. Drobna izjema je morda le zimski vrt, ki je lahko namenjen tudi posedanju in druženju v njem.

V zadnji spremembi Uredbe so črtali člen 8, ki je bil namenjen umeščanju enostavnih in nezahtevnih objektov ter omejitvi števila enakih objektov na parceli. Zdaj je to prepuščeno občinskim prostorskim aktom in presoji upravnega organa. Bolj ali manj pa je stvar medsoseskega sporazuma, ali je lahko, na primer, nek enostaven objekt postavljen tik ob meji ali ne (če ne gre ravno za ograjo). Zdi se, da bo brez tega člena, ki je točno določeval odmike od meja, več medsoseskih sporov in nejasnosti.

Delitev objektov glede na zahtevnost 1.del

Novo odredbo o razvrstitvi objektov glede na zahtevnost gradnje so objavili v Uradnem listu RS št. 18/2013 s popravki v Uradnem listu RS št. 24/2013 in 26/2013. Nova uredba je ob izidu povzročila nekaj nejasnosti; zdaj, dobro leto kasneje, pa so se stvari polegle.

DELITEV OBJEKTOV

Odredba o delitvi objektov glede na zahtevnost gradnje objekte deli na:

  • zahtevne,
  • manj zahtevne,
  • nezahtevne in
  • enostavne.

V tem pogledu nova odredba objekte deli enako kot stara, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 37/2008, le merila za uvrstitev objektov v posamezno skupino so drugačna.

ZAHTEVNI OBJEKTIdelitev objektov - zahtevni objekti

Zahtevni objekti so objekti, v katerih se zadržuje večje število oseb, ali objekti, ki imajo velike dimenzije ali za katere je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drugi objekti, če je tako določeno s posebnimi predpisi.

Zahtevni objekti so poimensko navedeni v prilogi, ki je sestavni del uredbe. Med zahtevne objekte spadajo, na primer:

  • enostanovanjske in večstanovanjske stavbe, če je njihova površina 2.000 m2 in več ali je njihova višina 25 m in več;
  • stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, če je njihova površina 2.000 m2 in več ali je njihova višina 10 m in več …

Tu so še gostinske, upravne in poslovne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, postajna poslopja, garažne stavbe (če je površina 4.000 m2 in več ali višina 25 m in več), industrijske stavbe, rezervoarji, silosi in skladišča, stavbe za verske obrede, zapori, vojašnice, zaklonišča, avtoceste itd. Gre za večje objekte, večkrat tudi družbeno pomembne, katerih načrtovanje in izvedba sta zahtevna. Pri veliko objektih sta podani minimalna površina in višina, pod katerima spada objekt med manj zahtevne. Pri enostanovanjskih in večstanovanjskih stavbah je, na primer, omejitev postavljena pri površini 2.000 m2 in višini 25 m. Če je objekt visok 25 m ali višji ali je njegova površina 2.000 m2 ali več, spada k zahtevnim objektom, sicer k manj zahtevnim.

Kogar zanimajo bolj natačne definicije zahtevnih objektov, si lahko preglednico teh objektov ogleda na naslovu:

http://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-018-00654-OB~P001-0000.PDF#!/pdf

MANJ ZAHTEVNI OBJEKTImanj zahtevni objekti - manj zahtevni objekti

Manj zahtevni so objekti, ki niso uvrščeni med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. Tako preprosto so definirani manj zahtevni objekti, kar pa pomeni, da je treba dobro vedeti, kateri objekti spadajo med zahtevne, nezahtevne in enostavne. Med manj zahtevne objekte, na primer, spadajo enostanovanjske in večstanovanjske stavbe, če je njihova površina manjša od 2.000 m2 in so nižje od 25 m. Sem spadajo praktično vse enodružinske hiše.

NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI

Odredba definira nezahtevne in enostavne objekte v posebni preglednici, ki je v Uradnem listu objavljena kot priloga. Pozor – priloga, objavljena v Ur.l. RS št. 18/2013 je bila nadgrajena s prilogo, objavljeno v Ur.l. RS št. 24/2013 in slednja je veljavna.

Nezahteven objekt je definiran kot konstrukcijsko manj zahteven objekt. Enostaven objekt pa je  definiran kot konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

Kot vidimo, sta tako nezahteven kot enostaven objekt konstrukcijsko preprosta. Zakaj ju je treba razlikovati? Za investitorja je predvsem pomembno, da je treba za nezahteven objekt pridobiti gradbeno dovoljenje, čeprav po poenostavljenem postopku, medtem ko ga za enostaven objekt ni treba. Kljub temu je tudi za enostaven objekt treba pridobiti soglasje ustreznega soglasodajalca, če njegova umestitev posega v območja varovalnih pasov ali varovana območja (na primer v bližini daljnovoda, na spomemniško varstvenem območju ipd.).

Skupno nezahtevnim in enostavnim objektom je, da niso namenjeni bivanju! Torej pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, kot so kmečke lope ali pastirski stanovi, ni možno uporabljati za prebivanje oziroma kot vikend hišice. Prav tako ne vrtnih lop, ki jih vrtičkarji spreminjajo v prave male hišice in poleti v njih tudi prebivajo.

Kor rečeno, je podroben opis nezahtevnih in enostavnih objektov podan v razpredelnici kot prilogi 2 v Uredbi o spremembah Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, objavljeni v Ur.l. RS št. 24/2013. Kogar bolj zanima natančna definicija vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, si lahko razpredelnico ogleda na naslovu:

http://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-024-00866-OB~P001-0000.PDF#!/pdf